Vrtec Lavra

Visoka strokovnost –

globoka duhovnost –

široko srce

1. adventni teden

SVETI NIKOLAJ (MIKLAVŽ)

Kje se je Miklavž rodil? Rodil se je okoli leta 280 v Patrasu v Grčiji, v nebesa pa je odšel 6. decembra 350 iz Mire v Turčiji.

Starša sv. Miklavža sta bila premožna in zelo dobrega srca. Ko je revež trkal na varata in prosil: “Odprite dobri ljudje. Zebe me. Lačen sem. Usmilite se me,” sta starša odprla in z usmiljenjem potolažila reveža, mu dala hlebec kruha in odejo.

Starša sta malega Miklavža učila delati dobro in moliti k dobremu Bogu.

Miklavž je rastel, se učil in nato postal duhovnik. Kot duhovnik je imel nešteto možnosti delati dobro. Denar, ki ga je podedoval od staršev, je dajal za reveže, bolne in stare. Tolažil je žalostne, bodril obupane ter vzgajal otroke in mlade.

Nekega dne je v sosednjem kraju umrl škof. Ljudje so sklenili, da bo novi škof tisti, ki bo zjutraj prvi stopil v njihovo cerkev. To je bil Miklavž. Zjutraj je hotel obiskati Jezusa v cerkvi, in ojoj! – moral je postati njihov škof.

Postal pa je tudi skrivnostni nočni sprehajalec. Podnevi je kot škof sprejemal ljudi, jih poslušal in zelo dobro opazoval. Njegovo srce je zelo dobro čutilo, kdo zares potrebuje pomoč. In temu je ponoči nastavil dar.

Tako je storil tudi trem revnim dekletom. Dekleta se niso mogla poročiti, ker so bili veliki reveži in je bil oče v hudi stiski. Prodati bi jih moral kot sužnje. Ko je Miklavž to slišal, se je ponoči ogrnil v plašč in tiho vrgel v njihovo bajtico tri kepe zlata. Dekleta so bila rešena in vesela!

Nekoč je neko ladjo zajela huda nevihta. Valovi so jo premetavali sem ter tja in zdelo se je, da bodo potonili. V stiski so se mornarji spomnili na Miklavža: “Miklavž, če drži vse, kar smo dobrega slišali o tebi, potem pomagaj tudi nam!” Tedaj so zagledali Miklavža, kako teče po valovih: “Klicali ste me, tukaj sem!” Miklavž se je povzpel na ladjo. Mornarjem je pomagal naravnati jadra in krmilo. Nevihta je ponehala. Nato je Miklavž izginil. Ko so mornarji varno pripluli v pristanišče v Miri, so šli takoj k škofu Miklavžu in se zahvalili. “Ne zahvaljujte se meni, ampak Bogu, On vas je rešil.”

Miklavža so ljudje imeli zelo radi. Kjer je le mogel, je pomagal. Vsakdo je lahko prišel k njemu in mu zaupal svoje skrbi. Zlasti rad pa je Miklavž pomagal otrokom v stiski in njim pomaga še danes iz nebes. Zato otroci na njegov god, 6. decembra, ponekod pa že na predvečer njegovega godu, dobivajo darila in opozorila, naj bodo kot sveti Miklavž: dobri, usmiljeni, radodarni in imajo radi Boga.

Risanka o sv. Miklavžu (v angleščini) v dveh delih

BESEDA STARŠEM

Sveti Miklavž je nekaj posebnega tako med svetniki kot tudi med pravljičnimi možmi, ki otroke obdarujejo v božično-novoletnem času.

Miklavž je resnična zgodovinska osebnost. Je človek, ki je zaradi svojega svetega življenja v nebesih pri Bogu. On je priprošnjik in zavetnik vaših otrok. K njemu res lahko molimo in ga prosimo. Tudi za duhovne darove.
Dedek Mraz in Božiček sta izmišljena lika, ki živita le v naši domišljiji. Onadva nista svetnika v nebesih. Lahko prineseta karkoli. Miklavž pa ne. Miklavž ne more prinesti pištole ali sablje. V nebesih takih igrač ne izdelujejo, saj orožje ni v skladu z evangeljskim sporočilom.
Miklavž tudi nikoli ne more razočarati otroka, saj ga ima rad. To ne pomeni, da mu bo prinesel vse, kar si izmisli. Pomeni pa, da bo gotovo nekaj malega prinesel.
In ko otrok zjutraj zagleda darilo – pa čeprav je samo čokoladica – mu srčece poskoči od veselega spoznanja: “Miklavž se je spomnil mene! Miklavž ima rad mene! Miklavž me pozna in me je vesel! Nebesa so mi naklonjena. Tam imam prijatelje, tam sem doma.”

Sveti Miklavž je svetnik dobrote. Tako močno je z dobroto zaznamoval svoj kraj in svoj čas, da so po njegovi smrti njegov način obdarovanja ljudje želeli obdržati.
Prvo sporočilo svetega Miklavža je: pomagati na skrivaj. Ta skritost darovalca je zelo pomembna. Ko nekaj storimo iz čiste dobrote, želimo ostati skriti. S tem izkažemo tudi obzirnost in spoštovanje do človeka, ki potrebuje našo pomoč. Vsakomur je nelagodno priznati, da je v stiski.
Drugo sporočilo, ki nam ga daje sveti Miklavž, pa je: Če nam je Bog dal več, tega ni storil zato, da bi imeli več, ampak zato, da bi se učili deliti z drugimi. Saj smo vsi otroci enega Očeta, ki nas vse ljubi in želi, da si med seboj izkazujemo isto ljubezen.

Skozi stoletja se je oblikovalo miklavževanje, kakršnega poznamo danes. Iz obdarovanja revežev se je spremenilo v obdarovanje otrok. In ob otrocih je dobilo tudi pridih čarobnosti in skrivnostnosti, skoraj pravljičnosti. Ob pogledu na škrlatno obarvano nebo so naše babice znale povedati, da Miklavž peče piškote. Ko je zapadel sveži sneg, so angelci pometali moko in začeli zavijati darila. Hkrati pa so budno opazovali otroke, ali so pridni, ali ubogajo in pospravijo za seboj, ali se prijazno igrajo in ali radi pomagajo. Vse so zapisali v zlato knjigo, ki so jo nesli Miklavžu. Miklavž je skrivnostno odnesel pisma in včasih je med molitvijo kaj “vrgel”. Prišel je kar skozi zaklenjena vrata … In ko je otrok imel nekaj sladkarij v rokah, jih je delil z drugimi, ker je želel biti dober kakor Miklavž. Skratka, miklavževanje je bilo priložnost, da so starši otrokom na čudovit način posredovali temeljne krščanske drže: trud za kreposti, molitev in obdarovanje ubogih.
Krščanske družine smo poklicane, da z izbiro daril in z ustvarjanjem vzdušja ob teh praznikih ohranjamo pristno svetopisemsko sporočilo in otroke zavarujemo pred vsiljivostjo bleščečih daril in številnih spektaklov, ki jih samo utrujajo.

MOLITEV OB ADVENTNEM VENCU

Pesem: Prva svečka zagorela.

Vsi se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Voditelj: Marija in sveti Jožef potujeta v Betlehem. Skupaj z njima pričakujemo rojstvo malega Jezusa. Prosimo ju, naj nam pomagata, da bomo odprli svoja srca in hrepeneli po Jezuščku z ljubeznijo in veseljem kakor onadva.

Nekdo prebere odlomek iz Svetega pisma (glej adventni koledar).

Molimo desetko rožnega venca:
Oče naš …
Zdrava, Marija … (10×)
Slava Očetu …

Pesem: Prižgimo si lučke.

Molitev k zavetniku tedna:
Pridi, sveti Nikolaj,
in obišči nas sedaj.
Vsi te pričakujemo,
vsi se že radujemo.
Lani si nas obiskal
in darov prelepih dal,
tudi letos pridi res
naš dobrotnik iz nebes.
Če ne veš, kje smo doma,
naj te angelček pelja!

Pesem: Pridi, pridi, sveti Miklavž …

Sveta Marija, prosi za nas! Sveti Jožef, prosi za nas! Sveti Miklavž, prosi za nas!

V imenu Očeta …

Pridi, pridi, sveti Miklavž

ADVENTNI KOLEDAR

Miklavž je imel dve čudoviti lastnosti: bil je izjemno blag, prijazen in miroljuben, hkrati pa zelo dobrosrčen in radodaren. V družini bomo prijazni in miroljubni. Z veseljem bomo drugim dali stvari, ki so nam všeč: večji kos sladice, najljubšo igračo, skodelico kave … Če nam kdaj ne bo uspelo in bomo napadalni, jezni ali lakomni, se bomo opravičili.

Blagri (Mt 5,1–12)

Ko je Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: “Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.”

Ljubezen do bližnjega (Mt 5,43–48)

Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.

Miloščina (Mt 6,1–4)

Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

O molitvi in postu (Mt 6,5–6.16–18)

In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil.

Zaklad v nebesih (Mt 6,19–21)

Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.

Jezus pomiri vihar (Mt 8,23–27)

Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: “Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!” Dejal jim je: “Kaj se bojite, maloverni?” Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. Ljudje pa so se začudili in govorili: “Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?”

Sodba ob koncu časov (Mt 25,31–40)

Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: “Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.” Tedaj mu bodo pravični odgovorili: “Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?” Kralj jim bo odgovoril: “Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.”

SKUPAJ VESELO PRIČAKUJEMO

RECEPT: Mehki Miklavževi medenjaki

PRIPOMOČKI:

  • večja posoda za mešanje
  • kozica za med
  • folija za živila
  • pekač
  • peki papir

SESTAVINE:

  • 550 g moke
  • 170 g sladkorja v prahu
  • 150 g masla ali margarine
  • 2 žlički sode bikarbone
  • 2 jajci
  • 160 g medu
  • 2 žlički cimeta
  • oreščki za okrasitev

POSTOPEK:

V posodi zmešamo najprej suhe sestavine: moko, sladkor v prahu, cimet in sodo bikarbono. Nato dodamo še maslo, ki smo ga narezali na lističe, jajca in med (če ni v tekočem stanju, ga pred tem segrejemo v kozici in ohladimo na sobno temperaturo) ter vse skupaj dobro pregnetemo.

Maso lahko pustimo v posodi ali jo zavijemo v folijo za živila ter jo damo za 1 uro (lahko tudi več) počivat v hladilnik.

Po 1 uri pečico prižgemo na 180 °C. Nato v pekač damo peki papir. Z rokami oblikujemo manjše kroglice, jih damo v pekač in malo potlačimo. Po želji na vrh vsake kroglice dodamo orešček (lešnik, oreh, mandelj) ali rozine. Medenjaki naj ne bodo naloženi preveč skupaj, saj med peko malo narastejo.

Postavimo v ogreto pečico in pečemo največ 15 minut.

Nekaj pečenih medenjakov postavimo na krožnik in zraven priložimo pismo za sv. Miklavža. Pri pisanju pisma naj vam pomagajo starši, lahko pa kar sami narišete, kaj si želite. Vendar vedite, da Miklavž po tradiciji nosi skromna darila, ki jih lahko nastavi v očiščene čevlje na predvečer svojega praznika. Pismo in krožnik s piškoti postavite v domač adventni kotiček. Morda bo Miklavž ponoči prišel v vaš dom in se bo lahko z medenjaki okrepčal po dolgi poti.

RECEPT: Pečena jabolka z oreški

SESTAVINE (za 4 osebe):

  • 4 srednje velika jabolka
  • 12 žlic sesekljanih in grobo mletih oreškov (po izbiri)
  • 4 žlice medu
  • 4 žlice na lističe narezanih mandljev
  • 4 žlice suhih rozin
  • 4 žličke mletega cimeta

POSTOPEK:

  1. V posodi zmešamo mlete oreške, med, cimet in rozine. Dodamo na lističe narezane mandlje in še enkrat rahlo premešamo.
  2. Jabolkom odrežemo “pokrov” in jih previdno izdolbemo z žlico. Pazimo, da ne gremo pregloboko, da jabolka ne predremo, stena pa naj bo debela vsaj 1 cm.
  3. Napolnimo jih z nadevom, pokrijemo z odrezanim “klobučkom” in zavijemo v alufolijo. Pečemo na 180 °C približno 25 min.
  4. Postrežemo še toplo, prelito s sokom, ki je nastal pri pečenju.

DOBER TEK!

RECEPT: Miklavževa sadna nabodala

POTREBUJEMO:

  • palčke za ražnjiče
  • jabolko
  • banano
  • grozdje
  • nož
  • desko za rezanje

POSTOPEK:

Otrok naj na kose nareže banano in odtrga posamezne jagode z grozda. Vi med tem narežite jabolko na kose, ki naj po obliki spominjajo na mitro (škofovsko pokrivalo) in z nožem zarežite križ. Otrok naj nato izmenično nabada sadje na palčko, na vrh pa dajte mitro. Z Miklavževimi sadnimi nabodali se posladkajte za dopoldansko ali popoldansko malico.

 

IGRA: Skrivalnice

1. krog igre: Vsi igralci si sezujejo copate in zapustijo prostor. Voditelj copate skrije (tako, da jih bo otrok lahko dosegel); copate iz para lahko skrije ločeno. Nato pokliče igralce, ki morajo najti oba svoja copata. Večje otroke lahko voditelj usmerja z besedami toplo (copat je blizu), mrzlo (copat je daleč).

2. krog igre: Voditelj skrije orehe. Igralci jih morajo najti čim več. Na koncu orehe strete in pojeste.

3. krog igre: Iz papirja izdelate Miklavže in vanje skrijete bombončke. Voditelj Miklavže skrije. Igralci jih poiščejo in se posladkajo.

4. krog igre: Voditelj skrije Marijo in Jožefa iz jaslic. Igralcem naroči, naj poiščejo malega Jezuščka. Ko najdejo le Marijo in Jožefa, jim izda skrivnost, da so Jezuščka že našli, saj ga Marija nosi pod svojim srcem.

Kdor je našel Marijo, lahko tisti večer upihne prvo svečko na adventnem vencu.

IGRA: Košarka z nogavicami

Za igro potrebujemo nogavice, zvite v žogico (za vsakega igralca enako število), in koš za perilo ali smeti.

Koš postavimo na sredino sobe, na mizo, stol ali omaro (glede na starost otrok). Igralci ciljajo koš z žogicami iz nogavic z različnih razdalj. Med igro se ves čas spodbujajte in navijajte drug drugemu. Igra je končana, ko so vse žogice v košu. Drug drugemu čestitajte z objemom kot sv. Miklavž.

IGRA: Angelski semafor

Angelčki – igralci vozijo Miklavževa darila, angel – voditelj pa jih usmerja s semaforjem (rdeč, rumen in zelen kos papirja). Ko angel dvigne v zrak zelen kos papirja, angelčki tekajo po prostoru, pri tem pa se ne smejo zaletavati drug v drugega. Ko angel dvigne rumen kos papirja, angelčki tečejo na mestu. Pri rdečem kosu papirja obstanejo in so pri miru toliko časa, dokler spet ne “posveti” rumena in zelena luč na semaforju.

Če je vreme primerno, se lahko igramo tudi zunaj. Angelčki lahko nosijo nahrbtnike z darili.

IGRA: Miklavž se razgibava

V večji sobi pripravite prazen prostor; dobro je, če je tam na tleh preproga. Izberete Miklavža, ki bo vodil igro (začne naj kdo od odraslih). Voditelj naredi nek gib ali serijo gibov, ostali pa jih ponovijo. Ob tem lahko pripoveduje zgodbo, v kateri naj poudari Miklavževe lastnosti (prijaznost, miroljubnost, dobrosrčnost, radodarnost itd.). Npr.: “Miklavž se usede na kolo in se odpelje,” pri tem pa se uležete na tla in z nogami vozite kolo. Začnite s preprostimi gibi (npr. dotaknite se prstov na nogah), potem pa nadaljujte z vedno bolj zapletenimi (poskoki, sklece …). Kasneje naj vodenje igre prevzame kdo od otrok.

DEKLAMACIJA: Miklavž

Kjer majhna hišica samuje,
Miklavž skoz okno pogleduje. (z rokami naredimo hišico)
Na nos je posadil očala, (z rokami naredimo očala)
prek ust mu brada je pognala. (nakažemo dolgo brado)
Še škorenjce si je nadel, (pokažemo, kako obuvamo škornje)
da je korakati začel. (korakamo na mestu)
Na hrbet vrečo si je dal, (zavihtimo nevidno vrečo na ramo)
se štuporamo v svet podal. (damo roko na čelo ter gledamo levo in desno)
In zvezd je poln nebesni svod, (pokažemo nebo: z iztegnjeno desno roko nad glavo naredimo polkrog od leve proti desni)
ki razsvetlile so mu pot. (z rokami pokažemo, kako se zvezde lesketajo)
Pred vsakim domkom se ustavlja,
darila iz vreče tiho spravlja. (pokažemo, kako iz navidezne vreče jemljemo navidezne škatle)
Vse je razdelil na srečo, (razpremo roke in pogledamo v prazno vrečo)
domov se vrača s prazno vrečo. (korakamo na mestu)
Miklavž bo zdaj počivat šel,
da drugo leto zopet bo prišel. (z rokami pokažemo, kako gremo spat)

(avtor neznan, prevedla: Tamara Laganin Kranjec)

DELAVNICA: Miklavževa palica

Ob lepem vremenu se odpravite na sprehod in naberite manjše kamenčke. Doma jih lepo pobarvajte ali okrasite. Starši naj na večji karton ali risalni list narišejo Miklavževo palico, otroci pa jo okrasijo s svojimi lepimi kamenčki. V primeru slabega vremena uporabite drug material, ki ga najdete doma.

DELAVNICA: Pobarvanka 1

DELAVNICA: Pobarvanka 2

DELAVNICA: Labirint

NAJPREJ S PRSTKOM, NATO Z BARVICO POPELJI SV. MIKLAVŽA PO PRAVI POTI DO HIŠICE, KJER BO OBDARIL OTROKE.

DELAVNICA: Sestavljanka

NATISNI SLIKO, NALEPI JO NA KARTON IN IZREŽI POSAMEZNE DELČKE. NATO SESTAVI SLIKO. KDO TE POZDRAVLJA?

 

DELAVNICA: Miklavževi bomboni

POBARVAJ TOLIKO BOMBONČKOV V MIKLAVŽEVI VREČI, KOLIKO KAŽE ŠTEVILO NA KARTICI.