POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA KREPITEV ZDRAVJA V VRTCU V ŠOLSKEM LETU 2019/20
V šolskem letu 2019/20 smo se vse skupine vrtca Lavra, tako v matični enoti v Murski Soboti, kot tudi v dislocirani enoti Tišina odločili, da bomo nadaljevali in sodelovali v programu Zdravje v vrtcu, ki ga pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, zato smo poskušali slediti rdeči nit, ki je v letošnjem letu bila POČUTIM SE DOBRO. V program je bilo vključenih 5 skupin: otroci iz Murske Sobote – skupine Slončki, Medvedki, Ovčke in iz enote Tišina skupini Oblak in Sonce, skupaj s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice.
Poskrbeli smo tako za telesno kot tudi za duševno zdravje. Šolsko leto smo začeli s Piko Nogavičko in z našim novim prijateljem plišasto igračo, opico Ficko. Pogovarjali smo se o družini, o prijateljih, kaj z njimi počnemo, brali smo knjige o prijateljstvu. Prijatelju so narisali risbico, peli pesmi, plesali rajalne igre, da so se na novo navadili vrtca. Pogovarjali smo se o našem počutju, imeli vsak dan možnost izraziti svoje počutje na različne načine.
Skozi celo leto smo imeli vsako jutro jutranje razgibavanje in šele potem jutranji krog. Bili smo pozorni na to, da smo bili čim več zunaj, na svežem zraku. Veliko smo hodili na sprehode, kjer smo opazovali naravo v vseh letnih časih (gozd, park, vrtove, sadovnjake, travnike), zelo radi smo opazovali različne živali. Več krat smo se čudili lepoti narave. Izvedli smo tudi pohode za Mali sonček, kamor smo vzeli tudi vodo in sadje ter se na postanku odžejali in okrepčali. Kadar smo šli na sprehod mimo osnovne šole, je bilo otrokom največje veselje, da so lahko tekli po tekaški stezi. Tam smo izvedli tudi kros za Mali sonček. Imeli smo tudi vadbene ure v prostoru za gibanje. Radi smo plesali ljudske plese, ob otroških pesmih ter ob instrumentalnih klasičnih skladbah predvajanih na CD predvajalniku. Na sprehodu smo nabirali različne plodove: divje kostanje, storže, žire, želode idr. in se z njimi igrali. Grabljali smo listje in ga vozili na kompostnik in k Mokošu. V osrednjem prostoru smo nekaj krat izvedli različne poligone. Najzabavnejši poligon je bil na zgodbo Kdo je naredil Vidku srajčico.
Zelo veseli smo, če nas v vrtcu kdo obišče. Kar nekaj obiskov so v prvem delu leta gostili, po povratku v vrtec pa iz varnostnih razlogov zaradi koronavirusa, teh obiskov ni bilo. Obiskali so nas glasbeniki glasbene šole Beltinci, Pika Nogavička je bila naš stalen gost, misijonarka, poštar, šivilja, ljudski pevci, folklorni plesalci… Hkrati smo se pogovarjali o bontonu na različnih krajih in ob različnih priložnostih. Še posebej veseli pa smo bili, ko so nas obiskali dedki in babice. Lepo smo se imeli tudi ob izvajanju čajanke, oddelčnih srečanj, pohodov in drugih oblik druženj.
Na dan brez avtomobila smo se v našem vrtcu pripravljali kar nekaj časa. V bistvu od prvega šolskega dne naprej. Na prvih sprehodih smo določili pare za sprehode ter pravila, ki se jih moramo vsi držati, če želimo biti v prometu varni! Prebirali smo zgodbice o prometu, se pogovarjali o njih, peli pesmice, spoznavali prometne znake in ostale označbe v prometu, se igrali igrice (npr. Semafor, Stop,policist…), izdelovali svoje prometne znake, jih razvrščali, igrali spomin, izvajali smo poligone… Predvsem pa so se veliko igrali z avtomobili na postavljeni cesti, s prometnimi znaki. V vrtec smo povabili policiste, ki so nam razkazali avtomobil, svojo uniformo in pripomočke, povedali, kako moramo biti v avtomobilu dobro pripeti ter o varnem ravnanju v prometu. Na sam dan brez avtomobila, pa so si otroci obeh enot pripeljali v vrtec svoja kolesa, poganjalčke, skiroje, tricikle …, zaprli smo del dovoza in parkirišča pred vrtcem in se zavihteli na svoja prevozna sredstva. Malčki pa so imeli svoj prostor na vrtčevskem igrišču. Pazili smo drug na drugega in upoštevali prometne predpise. Dolgo smo vztrajali, ko pa smo se utrudili in naveličali, pa smo prevozna sredstva in cesto s kredami narisali na prostor pred vhodom.
V okolici našega vrtca na Tišini je potoček in ob njem veliko bezgovih grmov. Bezeg je zacvetel in tako čudovito dišal, da smo se odločili, da si bomo naredili bezgov sok, nekaj pa ga bomo (kot leto poprej) posušili za čaj. In res smo se nekega sončnega dne, ko že nekaj časa ni deževalo (prebrali smo namreč, da je takrat bezeg najboljši) odpravili k potoku. Je pa bilo lepo, da v potoku ni bilo vode, tako da nam ni bilo potrebno skrbeti, da bi kdo padel vanjo. Nabrali smo veliko cvetov bezga, nekaj smo ga dali sušit, nekaj pa porabili za sok. Čeprav v vrtcu pijemo vodo in čaj, se je kakšna kapljica soka v vodi tudi prilegla.
V vrtcu imamo vrtiček, za katerega lepo skrbimo skozi vse leto. Je balzam za naše duševno in telesno zdravje. Jeseni, ko smo se vrnili v vrtec, smo pospravili še preostanek pridelkov, prekopali in pripravili naš vrtiček na zimski počitek. Letošnji počitek je trajal malo dlje časa, saj smo s ponovnim sajenjem pričeli komaj po vrnitvi v vrtec. Pridno smo vse zasejali in zasadili, pri čemer smo hvaležni tudi staršem, ki so nam podarili sadike. Vse je lepo zraslo, tu in tam pa nam ponagajajo tudi polži in si vzamejo svoj delež. Mi pa najraje posežemo po jagodah, malinah in češnjevem paradižniku.
Ob knjigi Kam s smetmi v Kuštrovem so otroci spoznavali pomen ločevanja odpadkov. Otroci so si najbolj zapomnili to, da si je zajček in zgodbi v gozdu na odpadni pločevinki poškodoval tačko. O ločevanju odpadkov pa so se naučili, kakšne barve koš je za posamezne odpadke in zakaj moramo ločevati – torej, da iz starega izdelamo novo in da se odpadki ne kopičijo, ker je to potem škodljivo za naše zdravje in zdravje živali. Od teorije v prakso smo najprej v igralnici sortirali vrečo odpadkov, nato pa si ogledali, kje so zabojniki za odpadke pri vrtcu ter se naučili pravilno razvrstiti tisto, kar smo že naredili v igralnici. Otroci so se ob tem počutili zelo pomembne. V nadaljevanju teme smo prebrali knjigo Ta čudovita Zemlja in ob njej spoznali, kakšne so posledice uničevanja okolja za nas in naše zdravje ter za zdravje živali – kisli dež, podnebne spremembe, uničevanje gozdov (domov živali), onesnažene vode in reke. Ob tem so otroci bili presenečeni in šokirani. Hkrati so že dodatno spoznali, zakaj je pomembno varovati okolje in naš planet – da bomo ostali zdravi mi in živa bitja okoli nas. Otroci v starosti od 4 do 6 let so v svoje zvezke izdelovali lepljenko – narisali smo 4 kvadrate v 4 barvah zabojnikov, otroci so nato iz letakov iskali sličice potencialnih odpadkov in jih izrezovali in pravilno razvrščali v kvadrate.
V pripravi na tradicionalni slovenski zajtrk smo se pogovarjali o vseh živilih, ki jih bomo zaužili na ta dan. Otroci so se naučili od kod pride hrana v trgovine in zakaj je hrana iz naše bližine bolj zdrava hrana. Pogovori so potekali ob zgodbicah, knjigah in ilustracijah. Izdelovali smo plakate s hrano in na sploh posvetili veliko časa pogovorom o tem kaj, kdaj in koliko česa jemo. Spoznali smo prehrambeno piramido ter ugotavljali, kakšna so živila, ki so na dnu ali na vrhu tabele za naše zdravje. Katera lahko jemo več in katera manj. Otroci so se strinjali, da je za zdravje potrebno pojesti veliko sadja in zelenjave, rib, mleka in mesa ter čim manj sladkarij, čeprav so priznali, da jih imajo zelo radi. Naredili smo si sadne in zelenjavne sokove. Čez celo leto smo se trudili, da so popili veliko tekočine. Otroci so z zanimanjem ugotavljali, da v vrtcu jemo bol zdravo, kot oni (v večini) doma. Obiskali so nas tudi čebelarji, nam predstavili delo čebelic in posledično delo čebelarja oz. kako pridemo do medu. Presenečeni so bili, da o vsem tem že veliko vemo, saj smo se preko zloženke, slikanic in enciklopedij že veliko naučili. Pokazali so nam satnice, obleko čebelarja, čebelji panj, vosek in različne vrste medu. Prinesli so nam tudi med, ki smo ga na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi pojedli. Pogovarjali smo se o mleku in mlečnih izdelkih in pridelavi masla, o peki kruha in vrstah žit… Jabolka pa smo spoznali tudi v obliki, ki je bila nekaterim manj znana in so nekaj časa kolebali, če bi poskusili ali ne, a so se na koncu le opogumili in ugotovili, da so tudi taka zelo dobra. Delali smo namreč jabolčne krhlje. Starejši otroci so z navdušenjem narezali jabolka na krhlje, mlajši so jih zlagali na pladnje, potem pa je preostalo delo naredil sušilnik za sadje. Ko so bili pripravljeni, pa jih je kaj hitro zmanjkalo.
Že septembra smo se cel mesec pogovarjali o osebni higieni. Spoznavali svoje telo, zakaj nam služijo nekateri deli telesa ter ugotavljali, zakaj se moramo vsak dan umivati, kakšne pripomočke uporabljamo za umivanje, kaj bi se zgodilo, da se ne bi umivali. Brali smo knjigo Juri Muri v Afriki. Demonstrirali smo uporabo milnika in brisačk v kopalnici ter pravilnega in natančnega umivanja rok in ust. Nato smo to prakticirali vsak dan in se vmes morali opominjati, zakaj to delamo.
Letos je bilo zaradi koronavirusa življenje v vrtcu, ob prihodu po karanteni nazaj v vrtec, obrnjeno na glavo. Otroci, predvsem starejši, so bili že dobro obveščeni o vsem dogajanju in že veliko stvari vedeli povedati. Tako so vedeli, da se ne smemo igrati preblizu skupaj, da se ne smemo objemati, poljubljati, da si ne smemo vrtati po nosu, dajati prstov v usta ipd. Tako smo še poseben poudarek dajali skrbi za higieno rok, zato smo si večkrat ogledali film Čiste roke za zdrave otroke. Otroci so si na tak način hitro zapomnili pravilen potek umivanja rok in en drugega takoj opozorili, če si je kateri izmed otrok prehitro umil, če si ni dobro pobrisal, če je kateri del rok pozabil… Posnetek Ostal bom zdrav so si otroci prav tako z zanimanjem ogledali! V bistvu ves čas poudarjamo, da se moramo, da bi ostali zdravi, veliko gibati in zdravo prehranjevati, čemur prav tako v našem vrtcu posvečamo veliko pozornosti. Je pa seveda glede vsega tega tudi veliko odvisno, kakšen vzorec otroci prinesejo od doma.
Ob pojavu prvega poletnega vremena so nekateri začeli v vrtec prinašati sončne kreme. Drugi otroci so se spraševali, zakaj imajo oni s sabo kreme. Zato smo naredili načrtovano dejavnost iz te tematike. Prebrali smo knjigo Novice z dežele sončnih opeklin in se ob njej sproti pogovarjali ter razlagali pomen. Otrokom se je knjiga zdela zelo zanimiva, zdelo se je, da so se s fantkom poistovetili. Niso takoj vedeli, kaj pomenijo beli senčniki na fantovi koži, nato smo razložili, da je to sončna krema, ki varuje našo kožo pred opeklinami. Vedeli so, da je za glavo pomembno pokrivalo – ali kapa ali klobuk. In vedeli so, da si oči zaščitimo s sončnimi očali. Nato so otroci dobili nalogo, da morajo v vrtec prinesti sončne kreme. Polovica otrok jih je prinesla naslednji dan s sabo, polovica pa ne. Nato smo tiste, ki so si prinesli s sabo namazali in jim dovolili gibanje tudi na soncu, ostali polovici otrok pa ne, ker niso bili zaščiteni. Spomnili smo na fantka iz knjige, ki je dobil opekline. Otroci so nato sami doma starše opomnili, da morajo imeti s sabo sončne kreme in pokrivala, da se bodo lahko gibali na soncu. Naslednji dan so vsi prišli v vrtec s primerno opremo za bivanje na soncu, kar pomeni, da smo s spoznavanjem te tematike ozavestili tudi marsikaterega starša, ki prej ni pomislil na to, da mora biti otrok tudi v vrtcu primerno zaščiten pred soncem. Kljub temu smo vzgojiteljice pozorne na to, da otroci niso predolgo na soncu, da vmes počivajo v senci in spijejo dovolj tekočine.
Klavdija Gazdag
